Zakaj je napredovanje evolucije ciklično?

Kozmicni ogenj ciklicnost evolucije 2To vprašanje je eno od tistih, ki nas pusti zaprepadene in začudene.

Zato bomo k njemu pristopili tako: Misel o cikličnem napredovanju vključuje določene ideje in koristno bi bilo, če si jih podrobneje ogledamo.

Ideja o ponavljanju.

Kozmicni ogenj ciklicnost evolucije 2Ponavljanje zajema naslednje dejavnike:

a. Ponavljanje v času: ko razmišljamo o ciklični aktivnosti lahko govorimo o časovnih obdobjih različnih dolžin – daljši ali krajši cikli – vendar (glede na njihovo dolžino) z enako periodo. Manvantara ali Dan Brahme traja vedno točno določeno obdobje, ravno tako mahamanvantara. Cikli, v katerih se atom katerekoli ravni obrača okoli svoje osi, so na njegovi ravni enako dolgi.

b. Dejansko ponavljanje: to vključuje idejo o temeljni frekvenci oziroma zvoku katerekoli posamezne skupine atomov, ki je vključena v ustroj katerekoli posamezne oblike. Ta skupek atomov bo nagnjen k vzpostavitvi določene vrste okoliščin in bo ponovil taisto frekvenco ali zvok kadarkoli bo oživljajoč dejavnik z njim prišel v stik. Ko vitalizirajoča sila ob določenih obdobjih stopa v stik z določenim skupkom atomov, bo iz njih izvabila specifični zvok, ki se bo izrazil objektivno kot izrazno delovanje. Z drugimi besedami, vzajemen odnos Jaza in ne-jaza je neizogibno ciklične narave. Jaz bo tekom svojega bivanja znotraj oblike izzval isto kvaliteto frekvence, vendar pa se bo temeljni ton postopoma višal. To je podobno učinku, ki smo mu priča, če udarimo po isti noti na različnih oktavah, začenši v najnižji.

c. Ponavljanje v prostoru: Ta ideja je globoko vtkana v širši koncept karme, pri tem pa gre v resnici za zakon, ki vlada materiji sončnega sistema, začetki njegovega delovanja pa segajo v prejšnje sončne sisteme. Tako imamo zaporedje ciklov ter ponavljanje po vseskozi dvigajoči se spirali, podvrženo določenemu zakonu.

Kozmicni ogenj ciklicnost evolucije 2Vse te misli bi lahko izrazili tudi tako:

  • Sončni sistem ponavlja svojo aktivnost … Ponavljanje v Prostoru.
  • Planetarna veriga ponavlja svojo aktivnost … Ponavljanje v Času.
  • Nenehno zaporedno odzvanjanje tona ravni, tona podravni in vsega tistega, kar stopi v objektivnost s pomočjo tega tona … Ponavljanje na Ravneh.
  • Nagnjenost atomov, da nadaljujejo s svojo aktivnostjo in tako proizvedejo podobnosti v okoliščinah, v okolju in v vozilu … Ponavljanje znotraj Oblike.

Če te ideje ponesemo na vsako raven v sončnem sistemu in od tam na kozmične ravni, si pred seboj odpremo neskončnost.

Kozmicni ogenj ciklicnost evolucije 22. Ponavljanju cikličnega delovanja vladata dva zakona.

Morda bi bilo natančneje reči, da temu prvenstveno vlada en zakon ter temu podrejen zakon. To vodi do dveh splošnih vrst ciklov in je zajeto v sami naravi Jaza in ne-jaza. Medsebojni odnos med obema, s pomočjo uma, proizvede tisto, čemur pravimo okolje ali okoliščine.

Temeljni zakon, ki povzroča ciklični učinek, je Zakon Privlačnosti in Odbojnosti, njegova podzakona pa sta Zakon Periodičnosti in Zakon Preporoda. Ciklična evolucija je v celoti posledica aktivnosti materije in Volje ali Duha. Nastane preko medsebojnega odnosa aktivne materije in Duha, ki jo oblikuje. Vsaka oblika v sebi skriva Življenje, vsako življenje nenehno posega navzven po podobnem življenju, latentnem v drugih oblikah. Ko Duh in materija vibrirata z istim tonom, se evolucija zaključi. Ko je ton, ki ga oddaja oblika, močnejši kot tisti Duha, imamo privlačnost med oblikami. Ko je ton, ki ga oddaja Duh močnejši od tistega materije in oblike, Duh odbija obliko. V tem imamo osnovo za bojišče življenja in za neskončno množico vmesnih stopenj, ki bi jih lahko opisali sledeče:

  1. Obdobje prevladovanja tona oblike je obdobje involucije.
  2. Obdobje, ko Duh odbija obliko, je tisto bojišča v treh svetovih.
  3. Obdobje privlaka med Duhom in Duhom ter posledičen umik iz oblike, je obdobje Poti.
  4. Obdobje prevladovanja tona Duha je tisto, višjih ravni evolucije.

Na usklajenosti med toni ali na neusklajenosti med njimi temelji vse, kar se dogaja znotraj svetovnih ciklov. Tako nastaja harmonija; prvič, osnovni ton materije, nato ton Duha postopoma presega nižji ton in si prilašča pozornost, dokler postopoma ton Duha ne nadvlada vseh drugih tonov. Vendar pa morate vedeti, da je ton življenja tisti, ki obliko drži skupaj. Ton Sonca naprimer z ustrezno privlačnostjo vzdržuje okoli sebe krožeče sfere, planete. Toni se usklajujejo in harmonizirajo, dokler se ne doseže primerna stopnja in nastopi obdobje umika. Ciklična evolucija se nadaljuje. Človeško bitje ravno tako (s pomočjo svojega tona) drži skupaj atome treh teles in jim predstavlja to, kar je osrednje Sonce planetom. V bistvu pa kljub vsemu lahko rečemo, da je Zakon Privlačnosti izraz moči Duha, dočim Zakon Odbojnosti vlada obliki. Tekom večjega cikla Duh nepretrgoma privlači Duha. V nižjih ciklih Duh začasni privlači materijo. Oblika odbija obliko in tako povzroči ločevanje. Vendar pa – tekom večjega cikla evolucije – ko vstopi tretji dejavnik, dejavnik Uma in ko je cilj doseči točko ravnovesja, smo lahko priča vzajemnemu odnosu med Duhom in obliko, rezultat tega pa so urejeni cikli planetov, človeškega bitja in atoma. Tako se prek ponavljanja razvije zavest in vzpostavi sposobnost odzivanja. Če je ta sposobnost takšne narave, da predstavlja vrojeno kvaliteto izraznih sredstev Bitja, to pomeni, da jo mora udejanjiti na vsaki ravni in spet smo priča cikličnemu delovanju, metoda doseganja tega pa je novo in novo prerajanje. Ko je prirojena zavedna sposobnost vsake enote zavesti postala usklajena kot del opreme Logosa na vsaki ravni solarnega sistema, potem in šele potem se bo ciklična evolucija prenehala, krožno gibanje na vsaki ravni kozmične fizične ravni pa bo imelo tako enotno vibracijo, da bo ta lahko vzpostavila delovanje na naslednji kozmični ravni, astralni.

Razprava o kozmičnem ognju, str. 273-278

Zavedam se in soglašam, da spletna stran www.modre-knjige.si uporablja piškotke.