Omejitve konkretnega uma
Samo o konkretnem umu bi lahko napisali dolgo razpravo, vendar pa naj dovolj, če na tem mestu le izpostavimo nekaj izmed omejitev, ki jih ta predstavlja rasam, ki so tako močno zaznamovane z njim.
- Intenzivna aktivnost in spodbujeno delovanje konkretnega uma ovira dotok navdiha od zgoraj. Deluje kot temna zavesa, ki zastira vstop višje svetlobe. Le z vztrajnostjo in stabilno umirjenostjo lahko slednja, prek višjih teles, pronicne do fizičnih možganov in tako postane praktično uporabna.
- Osebnost se lahko poslužuje modrosti Triade, vendar pa jo pri tem omejuje vedoželjnost nižjega uma. Če ognji uma premočno gorijo, oblikujejo protitok višjemu dotoku in sile nižjega ognja potisnejo nazaj v izoliranost. Šele ko se, z obvladovanjem srednjega ognja uma, trije ognji srečajo, lahko nastopi polna svetloba in se celotno telo napolni z njo. Zgornji ogenj – svetloba Triade, ogenj nižjega jaza – kundalini in ogenj uma – kozmični manas, se morajo srečati na oltarju. Z njihovo združitvijo nastopi sežig vseh omejitev in celovita emancipacija.
- Z razločevanjem – sposobnostjo konkretnega mentalnega telesa – se nižja telesa izurijo v umetnosti razlikovanja med prividom in središčem resničnosti, med resničnim in neresničnim, med jazom in nejazom. Posledično nato nastopi obdobje, ki ga je potrebno preseči. V njem pozornost Ega mora biti osredotočena na nižji jaz in njegova vozila. V tem obdobju zato pride do začasnega mirovanja vibracij Triade, zakonov, ki se nanašajo na makrokozmično evolucijo in prizadevanj za podreditev ognja, namenjenega v uporabo Božanskemu. Ko je človek zmožen hitro sprevideti resnico v vsem, česar se dotakne in samodejno zbrati resnico ali resnično, potem se lahko šele nauči naslednje lekcije, lekcije radostnega delovanja, in pred njim se odpre pot blaženosti. S tem se mu odpre možnost, da vstopi na pot okultizma, saj je konkretni um odslužil svojemu namenu in postal njegovo orodje, ne pa njegov mojster, njegov razlagalec, ne pa njegov jarem.
- Konkretni um pa omejuje še na en, bolj neobičajen način, ki se ga študent, ko si prizadeva narediti prve korake po trnovi poti okultnega razvoja, ne zaveda. Če se konkretni um razmahne in zavlada celotni osebnosti, gorečnež ni zmožen sodelovati z drugimi življenji in raznolikimi evolucijami, vse dokler ljubezen ne preseže konkretnega uma (kljub temu, da je teoretično morda zmožen doumeti zakone, ki vladajo evoluciji logoičnega načrta in razvoju drugih solarnih bitij, poleg njegove lastne Hierarhije). Um varčuje; ljubezen privlači. Um ustvari prepreko med človekom in katerokoli prosečo devo. Ljubezen podre vse prepreke in staplja različne skupine v enotnost. Um z močno in silovito vibracijo odbija vse, s čimer pride v stik, podobno kot vrteče se kolo odvrže vse, kar se drži njegovega oboda. Ljubezen vse privlači k sebi in znotraj sebe nosi vse. Ločene enote zvari v enotno homogeno celoto. Um s svojo lastno obilno vročino odbija in sežge vse, kar se mu približa. Ljubezen lajša in zdravi prek podobnosti svoje vročine z vročino tistega, s čimer stopa v stik in svojo toploto ter plamen zlije s toploto in plamenom drugih razvijajočih se življenj. In končno, um ločuje in uničuje, dočim ljubezen spaja in zdravi.